O nas

Zgodovina kinologije na slovenskem

Vir : arhiv kinološke zveze Slovenije

Po prvi svetovni vojni, se je med slovenskimi kinologi razvijala zavest, da bi se morali kinološko organizirati, podobno kot je to že bilo v nekaterih delih Evrope. Tako je bil 23. februarja 1921 leta ustanovljen Klub ljubiteljev pti?arjev, prva kinološka organizacija pri nas. (KZS to letnico  smatra kot za?etek svojega delovanja). Nekaj ve? kot leto kasneje, to?neje 9. novembra 1922. leta, so slovenski kinologi v Ljubljani ustanovili Klub ljubiteljev športnih psov. Kmalu zatem (22. maja 1924) je bil ustanovljen še Klub ljubiteljev brakov. Oktobra leta 1925 so vsi trije klubi ustanovili Jugoslovansko kinološko zvezo (JKZ) s sedežem v Ljubljani, njen predsednik je bil dr. Ivan Lovren?i?, tajnik Teodor Drenig, vodja rodovne knjige pa Oskar Kosler. Leto kasneje pa sta bila ustanovljena še Klub ljubiteljev jamarjev in Društvo brak jazbe?ar.

Še pred ustanovitvijo Kluba ljubiteljev pti?arjev so bili posebno zagnani kinologi: Viktor Gale (pti?arji), Janez Kosler (goni?i), Ivan Kova? in Franc Laska, ki so se zavzemali za to, da  se pri?ne z vzrejo ?istopasemskih psov tudi pri nas. Za ustanovitev društva, ki bi se ukvarjalo z na?rtno vzrejo ?istopasemskih psov, pa si je najbolj neutrudno prizadeval dr. Ivan Lovren?i?.

Tako je bil 22. maja 1924 ustanovni ob?ni zbor, na katerem so ustanovili Klub ljubiteljev brakov. Cilj kluba je bil vzrejati in vzgajati ?istopasemske goni?e, ?lani kluba pa so smeli loviti le z rodovniškimi psi. Ker so bili takratni goni?i sprva po ve?ini nešolani in preostri, v lovskih krogih niso bili priljubljeni. Vendar je pri tem pomembno vedeti, da so na za?etku lovili z razli?nimi križanci in vse, kar je divjad glasno gonilo, so imenovali brak. Z ustanovitvijo kluba se je za?el boj proti takšnim goni?em in takšnemu na?inu lova (psi so upehano divjad ujeli in raztrgali).

Lov z jamarjenjem je eden najstarejših na?inov lova s psi. Ljubitelji terierjev in jazbe?arjev so 4. marca 1926 ustanovili svoj klub z imenom Klub ljubiteljev jamarjev.

Ljubitelji brak jazbe?arjev so najprej delovali v okviru Kluba ljubiteljev brakov (goni?ev) kot samostojna sekcija. 25. novembra 1929 so se osamosvojili in ustanovili Društvo brak jazbe?ar, ki mu je predsedoval  Oskar Kosler, strokovni referent pa je bil dr. Janko Lokar. 9. novembra 1930 je društvo izvedlo prvo uporabnostno tekmo v loviš?u Šmarje pri Ljubljani. Brak jazbe?arji so bili v tisti dobi pri nas zelo priljubljeni, na prvi mednarodni razstavi psov vseh pasem v Ljubljani leta 1926 je bilo prijavljenih kar 35 brak jazbe?arjev.

Uspešno delo klubov se je nadaljevalo vse do druge svetovne vojne, ko je kinološko delo na slovenskem skoraj zamrlo.

19. septembra 1946 je bil ustanovni ob?ni zbor Kinološke zveze Slovenije, 11. decembra istega leta pa sta našo kinološko zvezo kot družbeno organizacijo priznala takratna ljudska vlada in ministrstvo za notranje zadeve. Prvi redni ob?ni zbor po ustanovitvi je bil 14. maja 1948. Sedež Jugoslovanske kinološke zveze je bil tudi po vojni v Ljubljani vse do leta 1953, ko se je na pobudo dr. Janka Lavri?a in Ljubana Zadnika preselil v Beograd.

Zaradi neu?inkovitosti takratnih pasemskih organizacij in njihove nepripravljenosti, da bi ustanavljale podružnice, s katerimi bi se približale ljudem na terenu, se je porodila ideja o novi, teritorialni organiziranosti. Ta nova oblika organiziranosti slovenske kinologije je bila izglasovana na skupš?ini KZS 10. junija 1977, ?eprav je bila na?elno sprejeta že prej. Zgledovala se je po u?inkoviti organiziranosti zveze klubov, ki je bila organizirana po teritorialnem na?elu v upravnem delu in po na?elu strokovnih (po pasmah in šolanju psov) komisij, njen poglavitni cilj pa je bil povsem poenotiti kinologijo in ji dati organizacijske možnosti za hitrejši razvoj tudi na podro?ju dotedanjih pasemskih organizacij, ki so do tedaj obvladovale predvsem lovsko kinologijo. Ta sodobnejša in u?inkovitejša (in v zvezi klubov preizkušena) oblika organiziranosti je naletela sprva na srdit odpor nekaterih funkcionarjev tedanjih pasemskih organizacij lovskih psov, kar je oviralo njeno uveljavitev. ?e bi prešli v novo organiziranost postopoma, da bi v novi organizacijski obliki še ostale pasemske organizacije in zveza klubov, bi nova organiziranost stekla nemoteno, vendar s ?asovno nekoliko odmaknjeno dokon?no obliko. Toda na skupš?ini je ve?ina glasovala za dokon?no reorganizacijo.

Kljub težavam in nasprotovanjem nekaterih posameznikov se je pri?elo uveljavljanje nove organiziranosti, katere osnovni namen je bil približati kinologijo terenu, torej ljudem, tudi na podro?ju delovanja takratnih pasemskih organizacij. Tako so pri?eli kinologi po vsej Sloveniji ustanavljati teritorialna kinološka društva za lovske (LKD) in športne pse (KD), pasemske organizacije pa so zamenjale državne vzrejne komisije. Leta 1983 je bilo že 35 kinoloških društev (za športne pse) s 5087 ?lani in 17 LKD (lovsko kinoloških društev) z 2520 ?lani. S to reorganizacijo je bil posebno na podro?ju lovske kinologije dosežen ogromen napredek.

Tako je pri?elo delovati tudi: LOVSKO KINOLOŠKO DRUŠTVO GORICA-NOVA GORICA